Žensko taborišče za dejanske in domnevne privrženke resolucije Informbiroja je bilo po spolu ločen segment jugoslovanskega sistema politične internacije. Za razliku od moških, katerih internacija se najpogosteje povezuje z Golim otokom, se je glavni kraj internacije žensk z leti spreminjal.
Ženski segment informbirojevske internacije je bil številčno manjši od moškega. Glavna otoška lokacija je bil Sveti Grgur, na Golem otoku pa je obstajal kratkotrajen ločen ženski sektor. V literaturi se navaja okoli 870 žensk, pri čemer so razlike odvisne od meril in razpoložljivih evidenc. Največ jih pride iz Srbije in Črne gore, nato iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, manjše število iz drugih republik in nekaj tujih državljank.
Prostorski razvoj: veriga lokacij
Ramski rit (1949–1950)
Predstavlja začetno kopensko fazo: ženske, osumljene povezanosti z Informbirojem, so napotene na prisilno delo v taborišče ob romunski meji.
Zabela, Požarevac (1950)
Deluje kot tranzitno-preiskovalna faza v zaporniškem režimu, v kateri potekajo zasliševanja in upravna obdelava pred napotitvijo na otoke.
Sveti Grgur (pomlad 1950 – pomlad 1951)
Sveti Grgur se uveljavi kot glavni kraj internacije žensk v informbirojevskem obdobju. Čeprav so bila ženska in moška taborišča strogo ločena, tako da se taboriščnice in taboriščniki niso srečevali, so taboriščni prostori v različnih fazah obstajali na obeh otokih. Kljub temu so ženske pretežno in dlje ostajale vezane na Sveti Grgur. Moško taborišče na Svetem Grgurju je bilo namenjeno vojaškim osebam.
Goli otok – Delovišče V / R-5 (pomlad 1951 – pomlad 1952)
Predstavlja ločeno žensko taborišče na Golem otoku, prostorsko ločeno od moških delovišč.
Vrnitev na Sveti Grgur (1952–1956)
Ženske se vrnejo na Sveti Grgur in tam ostanejo do amnestije konec leta 1956. V končni fazi je zabeleženo tudi manjše število žensk skupaj s preostalimi upravnimi kaznjenci na Grgurju.
Pravni status in potek internacije
Tako kot moški so bile tudi ženske internirane z upravnim ukrepom DKDDKDDružbeno koristno delo – upravni ukrep, s katerim so bile osebe lahko napotene na prisilno delo brez rednega sodnega postopka. (družbeno koristno delo): brez javnega sojenja, brez odvetnika in brez procesnih jamstev. Odločitve so sprejemale varnostne službe in partijski vrh na podlagi poročil UDBEUDBAUprava državne varnosti (UDV; srbsko Uprava državne bezbednosti) – jugoslovanska tajna politična policija, zadolžena za nadzor in preganjanje dejanskih ali domnevnih nasprotnikov režima., trajanje bivanja pa se je lahko podaljševalo z novimi odločbami.
Manjše število žensk je prejelo sodne sodbe, a tudi ti primeri so spadali v politični, ne v klasični kazenskopravni sistem.
Posebne skupine znotraj sistema
Posebej izstopajo „Ramričanke“ – ženske, napotene v Ramski rit, med prvimi taboriščnicami, aretiranimi po resoluciji Informbiroja. Njihova pričevanja so pomemben vir za razumevanje zgodnje faze ženskih internacij.
Omenjajo se tudi bosanske „revidirke“ – ženske, ki so v bosanskih zaporih „revidirale“ stališče in so jih nato pošiljali, da bi dodatno pritiskale na druge ženske in spodbujale nasilje v taborišču. Njihov prihod se najpogosteje povezuje z letom 1951.
Žensko taborišče v primerjavi z moškim
Medtem ko se moško taborišče najpogosteje povezuje z Golim otokom kot osrednjim krajem internacije, je bil ženski taboriščni sistem organiziran prek več lokacij in premestitev, odvisno od faze represije, gradnje in dela. Poleg Zabele, Svetega Grgurja in ženskega sektorja na Golem otoku je pomembno vlogo imelo tudi taborišče v Stolcu v Bosni in Hercegovini, kjer so bile ženske prav tako vključene v režim prisilnega dela v kamnolomu.
Zato ženskega taborišča ni mogoče opisati le kot enotne otoške celote, temveč prej kot mrežo internacijskih in delovnih lokacij. Tudi moški sistem ni bil povsem vezan na eno točko, saj so bili tudi moški premeščani med različnimi kraji, vključno s Svetim Grgurjem, pozneje pa tudi na druga delovišča, kot je Bileća.
Prisilno delo v kamnolomih in na surovem kraškem terenu je bilo materialna osnova tako imenovanega „družbeno koristnega dela“.
Fotografije
Pojmi
- DKD
- Družbeno koristno delo – upravni ukrep, s katerim so bile osebe lahko napotene na prisilno delo brez rednega sodnega postopka.
- UDBA
- Uprava državne varnosti (UDV; srbsko Uprava državne bezbednosti) – jugoslovanska tajna politična policija, zadolžena za nadzor in preganjanje dejanskih ali domnevnih nasprotnikov režima.