Donirajte

Kaj je Goli otok?

Goli otok je pomemben kraj politične represije. Med letoma 1949 in 1956 je deloval kot taborišče za politične zapornike, dejanske ali domnevne podpornike Resolucije Informbiroja iz leta 1948.

Ostanki taboriščnega kompleksa na Golem otoku, danes zapuščeni in prepuščeni propadanju.

Informbiro in spor z Moskvo

Informbiro oziroma Kominform je bila mednarodna organizacija komunističnih partij, ustanovljena leta 1947 pod močnim vplivom Sovjetske zveze. Po sporu med jugoslovanskim vodstvom z Josipom Brozom Titom na čelu in sovjetskim vodstvom z Josifom Stalinom na čelu je Informbiro leta 1948 obsodil Komunistično partijo Jugoslavije in jugoslovansko državno vodstvo.

Resolucija Informbiroja je Jugoslavijo obtožila odmikanja od sovjetskega modela komunizma, vodenja samostojne politike in nepokorščine Stalinovi oblasti. V ozadju spora je bilo vse večje nesoglasje med Titom in Stalinom glede položaja Jugoslavije v socialističnem bloku.

Po drugi svetovni vojni je Jugoslavija vodila dejavno in vse bolj samostojno zunanjo politiko. Tito je podpiral zamisel o balkanski federaciji, politični zvezi, ki naj bi povezala Jugoslavijo, Bolgarijo ter morda Albanijo in dele Grčije. Ta pobuda, skupaj z jugoslovanskim vplivom v Albaniji in podporo komunistom v grški državljanski vojni, je vzbudila Stalinovo nezadovoljstvo.

Preganjanje »informbirojevcev«

Spor ni zadeval le ideoloških razlik, temveč tudi politični nadzor. Tito je želel jugoslovansko politiko voditi samostojno, Stalin pa je pričakoval poslušnost in usklajenost z interesi Sovjetske zveze. Po Resoluciji Informbiroja se je vsaka dejanska ali domnevna podpora sovjetski strani v Jugoslaviji vse pogosteje razlagala kot politična izdaja.

Človeka so lahko poslali na Goli otok zaradi dejanske podpore Stalinu in Informbiroju, pa tudi zaradi suma, ovadbe, šale, kritike oblasti, zasebnega pogovora ali druženja z nekom, ki je že veljal za nezanesljivega.

V takem ozračju se je začelo preganjanje tako imenovanih informbirojevcev oziroma ibeovcev, Goli otok pa je postal osrednji kraj njihovega kaznovanja in politične »prevzgoje«. Pojem državnega sovražnika oziroma podpornika Informbiroja je bil širok in nejasno opredeljen. V takem ozračju je meja med resničnim nasprotovanjem in domnevno nelojalnostjo postala zelo tanka. Številni zaporniki so bili na Goli otok poslani brez javnega sojenja, na podlagi odločitev jugoslovanske tajne policije UDBA.

Sledovi prisilnega dela na otoku — kamniti objekti, ki so jih zgradili zaporniki sami.

Taborišče 1949–1956

V obdobju taborišča med letoma 1949 in 1956 sta Goli otok in Sveti Grgur delovala kot politično taborišče za dejanske in domnevne podpornike Resolucije Informbiroja. Skozi kompleks je šlo približno 13.000 ljudi, ki so bili izpostavljeni prisilnemu delu, politični »prevzgoji«, poniževanju ter hudim oblikam fizičnega in psihičnega nasilja.

Skozi taborišče je šlo približno 13.000 ljudi — izpostavljenih prisilnemu delu, politični »prevzgoji« in hudim oblikam nasilja.

1949–1956

Taboriščni sistem je imel svoje posebnosti, vendar je bil po organizaciji in metodah podoben nacističnim in sovjetskim taboriščnim praksam.

Pogled na otok in ostanke zgrajene infrastrukture.

Od leta 1956 do danes

Leta 1956 je Goli otok prenehal delovati kot informbirojevsko taborišče in se postopno spremenil v kaznilnico za osebe, obsojene zaradi različnih kaznivih dejanj. Kljub temu so bili do zaprtja leta 1988 tam zaprti tudi nekateri politični zaporniki.

Po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije in osamosvojitvi Republike Hrvaške leta 1991 so ostanki nekdanjega taboriščnega in zaporniškega kompleksa na Golem otoku in Svetem Grgurju ostali nezaščiteni in prepuščeni propadanju.

Stavbe iz taboriščnega obdobja niso navadne zapuščene stavbe. Nastale so s težkim prisilnim delom zapornikov.

Zgodovina taborišča v 16 poglavjih

  1. 1Zgodovinske okoliščine Jugoslavije: razkol leta 1948 in začetek političnih preganjanjKako je spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo leta 1948 odprl pot političnim preganjanjem in taboriščem.
  2. 2Ustanovitev taboriščaZakaj je bil leta 1949 izbran prav Goli otok in kako je bilo taborišče pripravljeno pred prihodom prvih zapornikov.
  3. 3Zakaj režim na Golem otoku ni bil ne ustaven ne zakonitUpravna kazen, vojaška sodišča in jamstva, ki jih ni bilo – pravna presoja Golega otoka.
  4. 4Kdo so bili „ibeovci“ in zakaj so ljudje končali v taboriščuOd sodelovanja s sovjetskimi službami do molka na sestanku – kaj je bilo v praksi dovolj za taborišče.
  5. 5Moško taborišče na Golem otoku (1949–1956)Največja in najdlje delujoča taboriščna enota: ritem dneva, prisilno delo in širjenje sistema.
  6. 6Žensko taborišče za ibeovke (1949–1956)Ramski rit, Zabela, Sveti Grgur in Goli otok – mreža lokacij, skozi katero je šlo okoli 870 žensk.
  7. 7Skrivno taborišče v taboriščuDelovišče 101 ali „Petrova luknja“ – skrito taborišče za okoli 135 najobčutljivejših zapornikov.
  8. 8Prevzgoja na Golem otoku: nasilje kot metoda lojalnostiBojkot, špalir, tragač in „revidiranje stališča“ – kako je taborišče iz zapornikov naredilo instrument nadzora.
  9. 9Taboriščna arhitektura Golega otoka in Svetega Grgurja (1949–1956)Od lesenih barak do kamnitih paviljonov: kako je bil s prisilnim delom zgrajen prostor nadzora.
  10. 10Mermer in Velebit: prisilno delo, proizvodnja in zaslužekTaboriščno podjetje, teraco ploščice za vso Jugoslavijo in „nevidni proračun“ varnostnega aparata.
  11. 11Smrtnost v taborišču za informbirojevce (1949–1956)399 umrlih po arhivskem dokumentu, z vrhuncem leta 1951 – številke, vzroki in usoda trupel.
  12. 12Dve ravni oblasti: UDBA in taboriščna samoupravaVidna uprava, nevidna UDBA in „samouprava“, v kateri so zaporniki kaznovali drug drugega.
  13. 13Vrnitev „bivših ljudi“Nadzor, stigma in molk – zakaj se za večino povratnikov taborišče ni končalo z odhodom z otoka.
  14. 14Konec taborišča za informbirojevce in poznejša raba prostora (1955–1992)Od Beograjske deklaracije do zaprtja kaznilnice leta 1988 in propadanja po letu 1992.
  15. 15Goli otok danesIzletniška destinacija brez spominske ustanove: zakaj je otok zapuščen in zakaj ga je treba zaščititi.
  16. 16Goli otok v evropski „pokrajini taborišč“Kaj ima Goli otok skupnega z drugimi taborišči 20. stoletja – in v čem je bil drugačen.

Začnite brati →Prenesite celotno besedilo (PDF)

Seznam zapornikov in umrlih

Skenirani izvirni dokumenti (v hrvaščini).