Delovišče 101 nastane v prvi polovici leta 1950, na vrhuncu represije po sporu z InformbirojemInformbiroPogovorno ime za Kominform – mednarodno organizacijo komunističnih partij, ustanovljeno leta 1947 za politično usklajevanje pod vodstvom ZSSR.. Za razliku od drugih delovišč, kot sta „Stara“ in „Velika žica“, gre za skrit, ločen prostor – najbolj izoliran del sistema.
Prva lokacija je bila velika krožna jama s premerom okoli 20 metrov in globino 7 metrov, ki je nastala med neuspešnim medvojnim iskanjem boksita. Prostor je bil od „Velike žice“, moškega taborišča za večino drugih taboriščnikov, oddaljen okoli 700 metrov, blizu cisterne za vodo. Obstoj taborišča je bil strogo varovana skrivnost in ga večina drugih taboriščnikov ni poznala.
Zakaj „Petrova luknja“?
Uradno ime UDBEUDBAUprava državne varnosti (UDV; srbsko Uprava državne bezbednosti) – jugoslovanska tajna politična policija, zadolžena za nadzor in preganjanje dejanskih ali domnevnih nasprotnikov režima. je bilo Delovišče 101 (R-101), po številu prvih zaprtih. Taboriščniki so ga poimenovali „Petrova luknja“ po Petru KomnenićuPetar Komnenić (1895–1957)Črnogorski komunistični politik, predsednik ustavodajne in ljudske skupščine LR Črne gore ter minister. Po sporu z Informbirojem je bil aretiran zaradi podpore Informbiroju in interniran na Golem otoku., nekdanjem predsedniku skupščine Črne gore, ki je na besede, da bo na „delovišču“ spremenil stališče, odgovoril:
To ni nikakršno delovišče. To je luknja.
Drugo ime je bilo „ManastirManastirSrbska beseda za samostan.“, zaradi popolne izolacije majhne skupine.
Kdo so bili zaporniki Delovišča 101?
Skozi Delovišče 101 je šlo okoli 135 kaznjencev – številčno malo, a politično najobčutljivejše jedro taborišča. Večinoma so bili to starejši komunisti in mednarodni kadri: udeleženci oktobrske revolucijeOktobrska revolucijaBoljševiški prevzem oblasti v Rusiji leta 1917 in začetek sovjetske države. Del južnih Slovanov je bil takrat v Rusiji kot vojni ujetniki ali delavci, zato so nekateri sodelovali v revoluciji ali v Rdeči armadi., borci iz španske državljanske vojneŠpanska državljanska vojnaVojna v letih 1936–1939 med republiko in nacionalisti generala Francisca Franca, ki je po zmagi vzpostavil diktaturo. Prostovoljci iz Jugoslavije („španski borci“) so se bojevali večinoma v mednarodnih brigadah na strani republike., predvojni komunisti, povezani s KominternoKominternaKomunistična (tretja) internacionala – mednarodna organizacija komunističnih partij, ustanovljena leta 1919 v Moskvi, pod močnim vplivom ZSSR; razpuščena leta 1943., visoki častniki NOVJNOVJNarodnoosvobodilna vojska Jugoslavije – partizanske oborožene sile pod vodstvom KPJ v drugi svetovni vojni; pozneje Jugoslovanska ljudska armada. ter republiški in zvezni funkcionarji.
Zaradi morebitne ideološke avtoritete so predstavljali potencialno alternativo Titovi liniji, zato je bila izolacija hkrati represija in preventivno „onesposabljanje“ prosovjetskega jedra. Zaporniki so bili izključno moški.
Režim, vsakdan in delo
Ureditev je sledila splošnemu modelu Golega otoka: baraka, sobni starešina, taboriščni zdravnik-kaznjenec, higienik in kuhar. Dan so ritmično urejali bujenje, delo, štetja, obroki in počitek.
Vsi so spali v eni baraki, v dvonivojskih lesenih boksih. Ob nedeljah se ni delalo – dan je bil namenjen čiščenju, britju in striženju. Kulturnih dejavnosti ni bilo, kar je izolacijo še poglabljalo.
Premestitev in izginotje sledi
Delovišče 101 deluje od julija 1950 do marca 1954, ko so zadnje zapornike premestili na otok Sveti Grgur. Taborišče v prvotni jami deluje krajši čas: že leta 1951 (po delu pričevanj leta 1952) se preseli na površje, okoli 300 metrov severno.
Na novi lokaciji je bila večja baraka (20 × 6 m), ambulanta in kuhinja znotraj ograjenega območja s površino okoli 2.100 m², z dvojno vrsto bodeče žice in zidom, visokim okoli 2 metra. Maketo je rekonstruiral nekdanji zapornik Nikola Golubović.
Jama danes
Pojmi
- Informbiro
- Pogovorno ime za Kominform – mednarodno organizacijo komunističnih partij, ustanovljeno leta 1947 za politično usklajevanje pod vodstvom ZSSR.
- UDBA
- Uprava državne varnosti (UDV; srbsko Uprava državne bezbednosti) – jugoslovanska tajna politična policija, zadolžena za nadzor in preganjanje dejanskih ali domnevnih nasprotnikov režima.
- Petar Komnenić (1895–1957)
- Črnogorski komunistični politik, predsednik ustavodajne in ljudske skupščine LR Črne gore ter minister. Po sporu z Informbirojem je bil aretiran zaradi podpore Informbiroju in interniran na Golem otoku.
- Manastir
- Srbska beseda za samostan.
- Oktobrska revolucija
- Boljševiški prevzem oblasti v Rusiji leta 1917 in začetek sovjetske države. Del južnih Slovanov je bil takrat v Rusiji kot vojni ujetniki ali delavci, zato so nekateri sodelovali v revoluciji ali v Rdeči armadi.
- Španska državljanska vojna
- Vojna v letih 1936–1939 med republiko in nacionalisti generala Francisca Franca, ki je po zmagi vzpostavil diktaturo. Prostovoljci iz Jugoslavije („španski borci“) so se bojevali večinoma v mednarodnih brigadah na strani republike.
- Kominterna
- Komunistična (tretja) internacionala – mednarodna organizacija komunističnih partij, ustanovljena leta 1919 v Moskvi, pod močnim vplivom ZSSR; razpuščena leta 1943.
- NOVJ
- Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije – partizanske oborožene sile pod vodstvom KPJ v drugi svetovni vojni; pozneje Jugoslovanska ljudska armada.