Zgodovinske okoliščine Jugoslavije: razkol leta 1948 in začetek političnih preganjanj

Kontekst: Jugoslavija po drugi svetovni vojni

Po letu 1945 se v Jugoslaviji vzpostavi enopartijski sistem, v katerem Komunistična partija Jugoslavije (KPJKPJKomunistična partija Jugoslavije.) prevzame vodilno vlogo v državni upravi, gospodarstvu in javnem življenju.

Obnova države, nacionalizacija in plansko gospodarstvo potekajo vzporedno s krepitvijo političnega nadzora. OZNAOZNAOddelek za zaščito naroda – jugoslovanska varnostno-obveščevalna služba, ustanovljena med drugo svetovno vojno, predhodnica UDBE., vojna in povojna varnostna služba, postopoma preraste v UDBOUDBAUprava državne varnosti (UDV; srbsko Uprava državne bezbednosti) – jugoslovanska tajna politična policija, zadolžena za nadzor in preganjanje dejanskih ali domnevnih nasprotnikov režima. (Upravo državne varnosti, UDV), stalno tajno policijo, oblast pa od leta 1946 vse bolj omejuje javno in politično nestrinjanje.

V takem sistemu se sankcije pogosto izvajajo z upravnimi odločbami, brez sodnega postopka, zlasti v obdobjih, ko se oblast boji nemirov in izgube nadzora.

Kominform in resolucija Informbiroja (1948)

Kominform (v Jugoslaviji pogosto imenovan tudi Informbiro) je bil ustanovljen leta 1947 kot mednarodna organizacija za usklajevanje delovanja komunističnih partij. Združeval je partije Sovjetske zveze (ZSSR), Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, Francije in Italije. Prvo zasedanje po ustanovitvi je bilo v Beogradu.

Resolucija Informbiroja z dne 28. junija 1948 je javno obsodila vodstvo KPJ in pomenila začetek razkola Jugoslavije z ZSSR ter njeno izključitev iz Informbiroja. Albanska komunistična partija, čeprav ni bila članica Kominforma, je obsodbo Jugoslavije podprla.

Kaj je resolucija pomenila v Jugoslaviji

Resolucija Informbiroja je vodstvo KPJ obtožila, da odstopa od „pravilne linije“ komunizma, in pozvala člane partije, naj zamenjajo jugoslovansko partijsko vodstvo.

Resolucija je razkrila in dodatno zaostrila spor z ZSSR, ki se je začel že pred njenim sprejetjem. V državi je odprla prostor političnim preganjanjem, saj se je vsako nestrinjanje državljanov z državno politiko vse pogosteje razlagalo kot nelojalnost Jugoslaviji.

V ozadju takšne politike je bil strah, da bi ZSSR lahko začela vojno z Jugoslavijo, neposredno ali prek svojih zaveznic oziroma drugih članic Informbiroja.

Odnos med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pred razkolom

Po drugi svetovni vojni se je Jugoslavija močno zgledovala po Sovjetski zvezi in sodelovala s komunističnimi partijami, združenimi v Kominformu, hkrati pa si je prizadevala samostojno sprejemati svoje odločitve.

Ko se je ta težnja po neodvisnosti krepila, so naraščale tudi napetosti – kar je postopoma pripeljalo do odprtega spora leta 1948.

Posledice razkola: izolacija in notranja represija

Po resoluciji se je Jugoslavija znašla v izolaciji med komunističnimi državami in partijami. Oblast je okrepila nadzor meja, politični vrh se je počutil ogroženega, vse bolj pa se je vztrajalo pri popolni politični enotnosti državljanov.

V takem ozračju so se začeli valovi aretacij in izključitev iz partije – tako tistih članov, ki so odkrito nasprotovali prelomu z ZSSR, kot tistih, ki so bili takih stališč le osumljeni.

UDBA kmalu začne pripirati vse več ljudi, od katerih so mnogi končali v priporu ali na prisilnem delu. Koliko oseb je bilo s tem prizadetih, se od vira do vira razlikuje.

Logika „zvestobe“

Razkol ustvari ozračje, v katerem se od posameznika zahteva jasna in javna obsodba resolucije Informbiroja.

Vsaka kritika režima, vsaka šala, celo molk na sestankih se je lahko razlagal kot znak nezanesljivosti.

Zvestoba postane merilo politične primernosti, s posledicami za službo, položaj in svobodo.

Pot k taboriščnemu sistemu (1949)

Aretacije oseb, označenih kot „informbirojevci“, so se začele že leta 1948, zapornike pa so sprva nameščali v obstoječe zapore. Ker se je spor z ZSSR vlekel in je število pridržanih naraščalo, je bilo julija 1949 na skrivaj odprtih več taborišč, kot sta tisto na Golem otoku v Jadranskem morju in v Ramskem ritu blizu meje z Romunijo.

1. 1945Vzpostavitev enopartijskega sistema
2. 1946Krepitev državnega aparata in varnostnih služb
3. 1947Ustanovitev Informbiroja
4. 1948Resolucija Informbiroja in obsodba Jugoslavije
5. 1949Odprtje taborišča na Golem otoku
6. 1950–1953Korejska vojnaKorejska vojnaSpopad v letih 1950–1953, v katerem se je Severna Koreja ob podpori Kitajske bojevala proti Južni Koreji, ki so jo podpirale sile Združenih narodov pod vodstvom ZDA. Jugoslaviji, ki se je že ločila od ZSSR, je vojna še okrepila hladnovojne delitve in pospešila preusmeritev k politiki neuvrščenosti. in okrepljen notranji nadzor v Jugoslaviji
7. 1953Smrt Josifa StalinaJosif Visarionovič StalinSovjetski komunistični voditelj in diktator, ki je Sovjetski zvezi vladal od leta 1924 (po Leninovi smrti) do svoje smrti leta 1953. in sprememba mednarodnega ozračja
8. 1955Začetek obnove odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo
9. 1956Goli otok preneha biti taborišče za informbirojevce in postane zapor za kazensko preganjane osebe
10. 1958Obisk sovjetskega premierja Nikite Hruščova in normalizacija odnosov

Pojmi

KPJ

Komunistična partija Jugoslavije.

OZNA

Oddelek za zaščito naroda – jugoslovanska varnostno-obveščevalna služba, ustanovljena med drugo svetovno vojno, predhodnica UDBE.

UDBA

Uprava državne varnosti (UDV; srbsko Uprava državne bezbednosti) – jugoslovanska tajna politična policija, zadolžena za nadzor in preganjanje dejanskih ali domnevnih nasprotnikov režima.

Korejska vojna

Spopad v letih 1950–1953, v katerem se je Severna Koreja ob podpori Kitajske bojevala proti Južni Koreji, ki so jo podpirale sile Združenih narodov pod vodstvom ZDA. Jugoslaviji, ki se je že ločila od ZSSR, je vojna še okrepila hladnovojne delitve in pospešila preusmeritev k politiki neuvrščenosti.

Josif Visarionovič Stalin

Sovjetski komunistični voditelj in diktator, ki je Sovjetski zvezi vladal od leta 1924 (po Leninovi smrti) do svoje smrti leta 1953.