Kdo so bili „ibeovci“ in zakaj so ljudje končali v taborišču

1. Uradni razlog: „ibeovec“ = privrženec Informbiroja (IB)

Po resoluciji Informbiroja z dne 28. junija 1948 se je vrh KPJKPJKomunistična partija Jugoslavije. odločil izolirati vse, za katere je menil, da so naklonjeni Sovjetski zvezi.

V arhivskem gradivu in analizah dosjejev UDBEUDBAUprava državne varnosti (UDV; srbsko Uprava državne bezbednosti) – jugoslovanska tajna politična policija, zadolžena za nadzor in preganjanje dejanskih ali domnevnih nasprotnikov režima. je razvidno, da je bil pojem „ibeovec“ pogosto opredeljen zelo raztegljivo: kot „privrženec StalinaJosif Visarionovič StalinSovjetski komunistični voditelj in diktator, ki je Sovjetski zvezi vladal od leta 1924 (po Leninovi smrti) do svoje smrti leta 1953.“, „informbirojevec“, „kominformovec“ in podobno. Ker so se odnosi z ZSSR po objavi resolucije IBResolucija IBPolitična odločitev Informbiroja iz leta 1948, s katero je bila Jugoslavija obtožena odstopanja od sovjetskega modela socializma, kar je pripeljalo do preloma z ZSSR in začetka političnih preganjanj v državi. leta 1948 še zaostrovali, sovražnost pa ni pojenjala niti naslednje leto 1949, je bilo vse več ljudi zaprtih in kaznovanih „zaradi IB“.

2. Kaj je bilo v praksi dovolj, da je kdo končal v taborišču?

Na podlagi dosjejev UDBE in izjav kaznjencev so bili v praksi taki resnejši razlogi redki:

• sodelovanje s sovjetskimi obveščevalnimi službami
• pisanje ali podpisovanje proinformbirojevskih pisem
• sodelovanje v ilegalnih skupinah (npr. „Boljševiška frakcija KPJ“, „Nova KPJ“ itd.)
• razširjanje letakov ali organiziranje sestankov v korist ZSSR

V večini primerov so bila „dovolj“ tudi dejanja, ki niso nujno dokazano vključevala politične dejavnosti.

• verbalni delikt in kritika režima, vključno s kritiko Titove politike do ZSSR, nasprotovanjem protisovjetski propagandi v Jugoslaviji ter odkritim nezadovoljstvom s partijsko birokracijo in privilegiji vrha
• kritika gospodarskih ukrepov in življenjskega standarda – pritožbe zaradi pomanjkanja in težkih gospodarskih razmer so se lahko razlagale kot „podpiranje resolucije IB“, zlasti v revnejših krajih
• poslušanje „napačnega“ radia – že samo poslušanje radijskih postaj držav IBDržave InformbirojaSocialistične države pod vplivom ZSSR (Bolgarija, Romunija, Madžarska, Poljska in Češkoslovaška), ki so sestavljale Informbiro. Jugoslavija je bila članica do izključitve leta 1948. (npr. Radia Moskva) se je v dokumentih UDBE lahko razumelo kot strinjanje s sovjetsko ali informbirojevsko propagando
• „kritizerstvo“ in sumljiva lojalnost – premalo odločna obsodba Sovjetske zveze ali partij podpisnic resolucije, javno strinjanje z resolucijo ali njenimi deli, molk na partijskih sestankih ali nevtralno stališče, pomoč družini že obsojenega informbirojevca
• biografska „krivda“ – stari komunisti, povezani z ZSSR (borci oktobrske revolucijeOktobrska revolucijaBoljševiški prevzem oblasti v Rusiji leta 1917 in začetek sovjetske države. Del južnih Slovanov je bil takrat v Rusiji kot vojni ujetniki ali delavci, zato so nekateri sodelovali v revoluciji ali v Rdeči armadi., španski borciŠpanska državljanska vojnaVojna v letih 1936–1939 med republiko in nacionalisti generala Francisca Franca, ki je po zmagi vzpostavil diktaturo. Prostovoljci iz Jugoslavije („španski borci“) so se bojevali večinoma v mednarodnih brigadah na strani republike., predvojni komunisti), ljudje, ki so živeli ali študirali v državah, katerih partije so podpisale resolucijo, ljudje z zakonci iz teh držav ali katerih zakonci so bili že obtoženi zaradi IB, uradniki v zunanjih zadevah – pogosto aretirani, ker so jih imeli za potencialni „Stalinov kader“ v primeru Titovega padca
• ovadbe, osebna maščevanja in lokalne kampanje – sistem je temeljil na mreži ovaduhov; anonimne prijave, sosedska sovraštva in obračuni med komunisti so končali v poročilih UDBE in lahko pripeljali do aretacije

3. Kdo so bili ti ljudje – po družbenih slojih?

Ocene števila taboriščnikov se razlikujejo glede na opredelitev. V raziskavah se navaja, da je skozi taborišče na Golem otoku šlo okoli 13.000 oseb (1949–1956), medtem ko je bilo število tistih, ki so bili nadzorovani ali pridržani drugje, precej večje.

Po analizah dosjejev:

• večina je bila članov KPJ – od navadnih partijcev do visokih funkcionarjev
• velik del so bili veterani NOBNOBNarodnoosvobodilni boj – partizanski odpor in oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem v Jugoslaviji v letih 1941–1945, pod vodstvom KPJ. in častniki JNAJNAJugoslovanska ljudska armada – uradno ime vojske Jugoslavije.
• med aretiranimi so bili delavci, kmetje, izobraženci, študenti in dijaki srednjih šol
• poseben segment so ženske – visoke funkcionarke v povojni Jugoslaviji ali ženske, ki so bile na navedene načine povezane z resolucijo Informbiroja, pa tudi ženske, zaprte kot žene ali sorodnice ibeovcev

4. Kako je bilo to konkretno videti za posameznika?

Tipična pot je bila naslednja:

1. Nekdo prijavi izjavo, stališče ali povezavo z „ibeovsko“ skupino.UDBA je večinoma menila, da se ibeovci združujejo v skupine.
2. UDBA osebo aretira in vodi preiskavo v preiskovalnem zaporu.
3. Preiskava ima dva cilja: da pod velikim pritiskom prizna „ibeovsko dejavnost“ in da izda druge.Sodelavce, simpatizerje, „poslušalce radia“.
4. Sledi sojenje pred vojaškim sodiščem (za visoke častnike JNA) ali izrek upravne kazni „družbeno koristnega dela“ – internacija v taborišče.
5. Skoraj vsi pred internacijo gredo skozi posebne oddelke rednih zaporov.Npr. nekdanji zapor v Petrinjski ulici v Zagrebu ali Zabela v Požarevcu.
6. Prevoz v taboriščni sistem – največji je tisti na Golem otoku in Svetem Grgurju.

Fotografije

Pojmi

KPJ

Komunistična partija Jugoslavije.

UDBA

Uprava državne varnosti (UDV; srbsko Uprava državne bezbednosti) – jugoslovanska tajna politična policija, zadolžena za nadzor in preganjanje dejanskih ali domnevnih nasprotnikov režima.

Josif Visarionovič Stalin

Sovjetski komunistični voditelj in diktator, ki je Sovjetski zvezi vladal od leta 1924 (po Leninovi smrti) do svoje smrti leta 1953.

Resolucija IB

Politična odločitev Informbiroja iz leta 1948, s katero je bila Jugoslavija obtožena odstopanja od sovjetskega modela socializma, kar je pripeljalo do preloma z ZSSR in začetka političnih preganjanj v državi.

Države Informbiroja

Socialistične države pod vplivom ZSSR (Bolgarija, Romunija, Madžarska, Poljska in Češkoslovaška), ki so sestavljale Informbiro. Jugoslavija je bila članica do izključitve leta 1948.

Oktobrska revolucija

Boljševiški prevzem oblasti v Rusiji leta 1917 in začetek sovjetske države. Del južnih Slovanov je bil takrat v Rusiji kot vojni ujetniki ali delavci, zato so nekateri sodelovali v revoluciji ali v Rdeči armadi.

Španska državljanska vojna

Vojna v letih 1936–1939 med republiko in nacionalisti generala Francisca Franca, ki je po zmagi vzpostavil diktaturo. Prostovoljci iz Jugoslavije („španski borci“) so se bojevali večinoma v mednarodnih brigadah na strani republike.

NOB

Narodnoosvobodilni boj – partizanski odpor in oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem v Jugoslaviji v letih 1941–1945, pod vodstvom KPJ.

JNA

Jugoslovanska ljudska armada – uradno ime vojske Jugoslavije.