Goli otok je danes sezonsko obiskovan prostor brez stalne muzejske ali spominske ustanove in brez enotnega upravljanja celote nekdanjega taborišča in kaznilnice.
Obisk najpogosteje poteka v obliki kratkih izletniških ogledov, z drobci razlag in malo konteksta o tem, kaj je otok bil – in zakaj je tak, kakršen je.
Kaj obiskovalec najde?
Obiskovalec se giblje med ruševinami paviljonov in delavnic, zaraščenimi potmi in improviziranimi turističnimi točkami.
Obstaja nekaj plošč in oznak, ni pa celovite postavitve, ki bi povezala nastanek taborišča, režim prisilnega dela, pričevanja preživelih in današnje stanje kraja.
Zakaj je Goli otok zapuščen?
Zapuščenost je posledica treh povezanih procesov:
- fizično propadanje po ukinitvi kaznilnice – s prenehanjem stalnega nadzora in vzdrževanja se Goli otok zaradi nevzdrževanja hitro spreminja (rušenje, uničevanje, pogoste burje)
- nerešen model upravljanja in odgovornosti – brez jasnega upravljavca in načrta prostor v praksi ostaja „ničeji“ (lastnica je Republika Hrvaška, ni pa jasno dogovorjeno, v kateri lokalni enoti je Goli otok)
- prevlada turistične logike nad spominsko – turizem se razvija hitreje od sistematične interpretacije kraja trpljenja, zato veliko število obiskovalcev ob odsotnosti sistematične zaščite kraja ogroža Goli otok
Med turizmom in propadanjem
Preventivna zaščita (2016–2019) in kaj se je zgodilo pozneje
Preventivna zaščita je začasni režim, s katerim se kulturna dediščina varuje, dokler se ne pripravi strokovna podlaga in ne odloči o trajni zaščiti.
Za Goli otok, brez Svetega Grgurja, je bila preventivna zaščita sprejeta leta 2016 in je potekla maja 2019, ne da bi bila sprejeta celovita odločba o trajni zaščiti.
Zakaj se tema ne rešuje sistematično
V praksi se ponavljajo iste ovire:
- finance in organizacija (predragi postopki konservacije, infrastrukture, varnosti in strokovnih ekip); upravna lokalna enota ni dogovorjena, Rab in Lopar pa vodita sodni spor o Golem otoku
- spopad komercialnih in spominskih interesov (strožji režim spominskega območja nujno spremeni del „izletniškega“ modela, s katerim služi lokalno prebivalstvo)
- politična in simbolna občutljivost (odpira vprašanja odgovornosti represivnega aparata in odnosa do jugoslovanske preteklosti)
Zakaj je ohranitev v interesu Hrvaške, regije in EU
Hrvaška: gre za enega ključnih krajev politične represije 20. stoletja na hrvaškem ozemlju; ureditev bi omogočila resno soočenje s preteklostjo, izobraževalne programe in raziskovalni okvir.
Regija (nekdanja Jugoslavija): zaporniki so prihajali iz vseh republik; skupni pristop zmanjšuje razdrobljenost spomina in revizionizem.
Evropska unija: Goli otok spada v evropsko zgodovino hladne vojne in represije; kraj ima potencial, da postane regionalno središče učenja o zlorabi varnostnih aparatov in človekovih pravicah.
Več o tem, zakaj je potrebno spominsko območje, preberite na strani Spominsko območje.
Goli otok danes
